APDEJT.si

ZN so izrazile zaskrbljenost, saj naj bi se število izjemno vročih dni v petnajstih begunskih taboriščih, ki so najbolj izpostavljena vročini, do leta 2050 zagotovo podvojilo. Po poročilu UNHCR naj bi se število izjemno vročih dni povečalo s povprečnih 101 med letoma 2007 in 2016 na predvidenih 202 dni na leto.

Islamabadsko višje sodišče je začasno ustavilo deportacijo 18 afganistanskih beguncev s potrdili o registraciji (PoR), ki so jim potekla. S tem je sodišče omogočilo začasno olajšanje v času pakistanskega načrta o vračanju beguncev, ki se je začel septembra. Sodišče je zahtevalo tudi odgovor vlade glede tega vprašanja.

V Islamabadu so afganistanski begunci, tudi tisti z urejenimi dokumenti, izseljeni iz svojih domov in živijo v parkih pod plastičnimi ponjavami. Zaradi pritiska pakistanskih oblasti na lastnike stanovanj, da izselijo afganistanske družine, begunci nimajo kam iti. Humanitarne razmere se zaostrujejo, saj nimajo dostopa do hrane, zavetišča ali zdravstvene oskrbe. Med njimi je tudi 26-letna Samia, pripadnica hazarske šiitske manjšine, ki jo skrbi vrnitev v Afganistan.

Število smrtnih žrtev prometne nesreče v Afganistanu se je povečalo na 79, med njimi je tudi 19 otrok. V nesreči sta bili poškodovani še dve osebi.

Število žrtev prometne nesreče v Afganistanu je naraslo na 76. V nesreči, ki se je zgodila na avtocesti Herat–Islam Qala, je bil udeležen avtobus, ki je prevažal afganistanske migrante, deportirane iz Irana, tovornjak in motorno kolo. Po trčenju je izbruhnil požar. Med žrtvami je tudi 19 otrok. Tri osebe so bile poškodovane.

Pakistanske oblasti izseljujejo afganistanske begunce, vključno z družinami, ki imajo urejene dokumente. Izseljeni begunci, med katerimi je tudi mlada mati, ki je rodila pred kratkim, so se zatekli v park v Islamabadu, kjer živijo pod plastičnimi ponjavami. Begunci so izpostavljeni pritisku, saj pakistanske oblasti silijo najemodajalce, da jih izselijo. Veliko jih je prestrašenih zaradi morebitne deportacije, ki bi lahko prizadela več kot milijon ljudi do 1. septembra.

Iranske oblasti so napovedale načrte za deportacijo približno dveh milijonov neregistriranih afganistanskih migrantov v skladu s pravnimi postopki. Iranski notranji minister Eskandar Momeni je sporočil, da je v preteklem letu Iran zapustilo že več kot 1,2 milijona afganistanskih državljanov, večinoma neregistriranih migrantov.

Talibani so s helikopterji posuli Kabul s cvetjem ob proslavljanju četrte obletnice vrnitve na oblast v Afganistanu. Kljub temu, da so na oblasti že štiri leta, je talibansko vlado uradno priznala le ena država.

Pakistan je pred iztekom roka začel z deportacijami afganistanskih beguncev, ki imajo potrdila o registraciji (PoR), ki so potekla 30. junija. Rok za deportacijo je bil podaljšan do 1. septembra. Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR) je izrazil zaskrbljenost in pozval Pakistan, naj ustavi prisilne vrnitve ter izjemi ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Posebni poročevalec ZN, Richard Bennett, je opozoril pred hitrimi množičnimi deportacijami, saj povečujejo nestabilnost in poslabšujejo humanitarne razmere v Afganistanu.

V Nemčiji so aktivisti za človekove pravice vložili kazensko ovadbo proti dvema nemškima ministroma zaradi deportacij Afganistancev iz Pakistana. Po umiku zahodnih vojakov iz Afganistana leta 2021 je Nemčija obljubila preselitev približno 2.000 ljudem, ki so pomagali nemškim silam. Poročali so, da je bilo 200 od teh ljudi deportiranih nazaj v Afganistan.

Nova poročila Združenih narodov razkrivajo, da talibanske oblasti izvajajo "resne kršitve" človekovih pravic, vključno s primeri mučenja, groženj in samovoljnih aretacij, nad afganistanskimi begunci, ki so bili prisilno vrnjeni v državo. Te kršitve naj bi temeljile na njihovi identiteti ali preteklih dejavnostih. Podobne navedbe so se nanašale tudi na izgone afganistanskih družin iz Združenih arabskih emiratov.

Združeni narodi so objavili poročilo, ki potrjuje, da talibanske oblasti izvajajo kršitve človekovih pravic, vključno s mučenjem in samovoljnimi pridržanji, nad Afganistanci, ki so bili prisiljeni vrniti se v svojo domovino iz tretjih držav. Posebej izpostavljajo ranljivost deklet.

Ameriški predsednik Donald Trump je kljub preteklim napetostim izrazil podporo poslovanju Ilona Muska ter izjavil, da mu želi prosvetljajočega poslovanja. Trump je prav tako podpisal ukaz za boj proti brezdomstvu in kriminalu na ulicah ter zakona, ki drastično zmanjšujeta financiranje mednarodnih medijskih hiš (9 milijard dolarjev) in ameriških javnih radiodifuznih postaj, kot sta NPR in PBS, ter zmanjšujeta tuje pomoči.

Bela hiša je potrdila, da je časopisu Wall Street Journal prepovedala udeležbo na predsednikovem potovanju v Škotsko, kar je bila neposredna reakcija na njihovo poročanje o domnevni povezavi Donalda Trumpa s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je izključitev utemeljila z 'napačnim in obrekljivim ravnanjem' časopisa. Poleg tega se je v primeru Epstein pojavil nov, domnevno sporen dogodek, povezan s Trumpom, in sicer zabava z 'dekleti s koledarja', kjer naj bi prišlo do zlorab. Sočasno je tiskovna predstavnica poudarila, da Trump resno misli z zahtevo, da se ekipa NFL iz Washingtona vrne k staremu imenu 'Redskins'.